Predsedniki vlad in držav sedmih evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, so v skupni izjavi odločno podprli suverenost Danske nad Grenlandijo. Odziv sledi ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je razkril, da Združene države Amerike preučujejo več možnosti za prevzem nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom, vključno z uporabo vojaške sile. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je evropskim zaveznicam zahvalil za podporo in poudaril, da Grenlandija ni naprodaj ter da o njeni prihodnosti odločajo izključno njeni prebivalci. Napetosti so se stopnjevale, ko je Washington ponovno izpostavil geostrateški pomen otoka zaradi neizkoriščenih nahajališč redkih zemelj in novih pomorskih poti, ki nastajajo zaradi taljenja polarnih ledenikov. Kljub pozivom Nuuka in Københavna k diplomatskim pogovorom za razjasnitev nesporazumov, Trumpove napovedi o nujnosti otoka za ameriško obrambo sprožajo resno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Evropski voditelji so v izjavi poudarili, da je spoštovanje suverenosti držav in nedotakljivosti meja ključnega pomena za svetovni mir, s čimer so se neposredno postavili po robu ekspanzionističnim težnjam Bele hiše.

Na sodišču v Verdenu se je nadaljeval sodni proces proti nekdanji članici Frakcije rdeče armade (RAF) Danieli Klette, kjer sta v središču pozornosti stali pričevanji dveh žensk o oboroženem ropu v Osnabrücku. Priči sta podali precej različna opisa dogodka, v katerem so zamaskirani moški odtujili denar iz sefa. Ena izmed prič je izpostavila globok strah za svojega otroka, medtem ko je druga opisovala travmatično izkušnjo samega napada. Razhajanja v njunih izpovedih so ključna za obrambo in tožilstvo, saj poskušajo natančno rekonstruirati vlogo Klettove pri domnevnih kaznivih dejanjih po razpustitvi teroristične celice. Klettova, ki so jo po desetletjih na begu prijeli februarja letos v Berlinu, se spopada z obtožbami o poskusih umora in seriji oboroženih ropov, ki naj bi jih izvedla med letoma 1999 in 2016. Tožilstvo trdi, da so bili ropi namenjeni financiranju življenja v ilegali. Danes predstavljena pričevanja so osvetlila psihološke posledice na žrtve, vendar pa zaradi nedoslednosti v opisih storilcev otežujejo neposredno identifikacijo vpletenih v konkretnem primeru v Osnabrücku.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

V nemški prestolnici Berlin je približno 25.500 gospodinjstev ostalo brez električne energije po tem, ko je v soboto izbruhnil požar na ključni elektroenergetski infrastrukturi. Po podatkih lokalnega dobavitelja energije so ognjeni zublji resno poškodovali električne kable na kabelskem mostu, kar je povzročilo takojšen izpad oskrbe v jugozahodnem delu mesta. Dogodek je neposredno povezan s sumljivimi okoliščinami iz prejšnjih dni, ko je bila motena oskrba še večjega števila odjemalcev. Interventne ekipe so se nemudoma spopadle s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar težave pri oskrbi v nekaterih okrožjih še vedno trajajo. Nemška policija preiskuje sume sabotaže oziroma namernega požiga, saj so preiskovalci na kraju dogodka opazili nenavadne okoliščine. Do izpada je prišlo v času, ko se nemška prestolnica sooča s povečanimi varnostnimi izzivi na področju kritične infrastrukture.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Na deželnem sodišču v Osnabrücku se je nadaljeval sodni postopek proti sodniku okrajnega sodišča v Lingnu, ki je obtožen spolnega nadlegovanja sodelavk in zaposlenih na sodišču. Obtožnica mu med drugim očita prikrit poljub v sodniški pisarni, neprimerno spogledovanje ter pošiljanje sporočil z eksplicitno vsebino. Glavno vprašanje postopka ostaja, ali je šlo za sporazumna dejanja ali za zlorabo položaja in nedopustno nadlegovanje na delovnem mestu. Obtoženi sodnik je pred sodiščem izjavil, da se z vidika prava ne počuti krivega, s čimer zanika kazensko odgovornost za očitana dejanja. Njegova obramba temelji na trditvi, da so bili stiki del sporazumnega odnosa med odraslimi osebami. Kljub temu so pričevanja oškodovank in predloženi dokazi v obliki komunikacijskih zapisov sprožili val kritik v nemški pravosodni javnosti, saj gre za vprašanje integritete nosilcev sodnih funkcij. Pričakuje se, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev, ki bo določila mejo med zasebnim vedenjem in profesionalno etiko v pravosodnih organih.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

V Nemčiji so minulo noč zaznali drastičen padec temperatur, ki je prinesel mraz, zmrzal in ponekod tudi snežne padavine. Nemška vremenska služba je izdala uradna opozorila za več regij, kjer so nizke temperature in zimske razmere najbolj ogrožale prometno varnost in zdravje ljudi. Prebivalce in potnike so pozvali k uporabi toplih oblačil ter previdnosti pri gibanju na prostem, saj so se temperature marsikje spustile krepko pod ledišče. Razmere so bile posebej zahtevne v višje ležečih predelih in na severu države, kjer je sneg povzročal težave v cestnem prometu. Meteorologi opozarjajo, da se bo takšen trend mrzlega vremena nadaljeval, kar bi lahko vplivalo na oskrbo z energijo in povečalo tveganja za poškodbe na infrastrukturi. Pristojne službe so v pripravljenosti, da zagotovijo nemoteno delovanje javnih storitev kljub zahtevnim vremenskim pogojem.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Nizozemske železnice (NS) so sporočile, da je bila IT-napaka, ki je povzročila prekinitev železniškega prometa, odpravljena. Po 10. uri se je začel postopno ponoven zagon zimske vozne mreže. Na letališču Schiphol so zaradi vremenskih razmer odpovedali več kot 400 letov.

Po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Madura je Trump imenoval Marca Rubia za vodenje Venezuele. Hkrati je Trumpov posebni odposlanec za Grenlandijo prejel lekcijo iz ameriške zgodovine po intervjuju na CNBC. Politični komentator je Trumpov napad na Venezuelo označil kot uvodno potezo proti večjemu rivalu.

Münchenska policija preiskuje niz incidentov, v katerih so neznani storilci med silvestrskimi praznovanji uporabili močna pirotehnična sredstva ali razstrelivo za poškodovanje stanovanjskih objektov. V enem izmed najbolj resnih primerov so napadalci v vhodna vrata stanovanja razstrelili luknjo v velikosti rokometne žoge. Policisti so na območju bavarske prestolnice zabeležili skupno tri podobne primere, kjer so bili tarče neposredno okna in vrata domovanj. Preiskovalci za zdaj še niso identificirali osumljencev, prav tako ni znan natančen motiv za tovrstno nevarno početje, ki presega običajno uporabo zabavne pirotehnike. Nastala je precejšnja gospodarska škoda, policija pa opozarja na izjemno nevarnost takšnih dejanj za stanovalce. Zaradi narave poškodb na objektih policisti primere obravnavajo z vso resnostjo, saj bi silovitost eksplozij lahko povzročila hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

V nemškem mestu Dortmund se je v nedeljo odvil nasilen družinski incident, v katerem je 48-letni moški z nožem napadel svojega mlajšega brata. Po navedbah lokalne policije in tožilstva je napadalec žrtvi zadal poškodbe, ki so nevarne za življenje. Ranjeni moški je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico, kjer ostaja na intenzivnem zdravljenju. Preiskovalci so na kraju dogodka odvzeli prostost osumljencu, primer pa je že prevzela posebna komisija za umore. Motiv za napad trenutno še ni znan, policija pa nadaljuje z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vseh okoliščin dogodka. Oblasti za zdaj niso podale dodatnih informacij o identiteti vpletenih ali o tem, ali je bila v incident vpletena še kakšna tretja oseba.

V 96. letu starosti je v Londonu umrla Eva Schloss, ki je preživela grozote nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau in bila pastorka Otta Franka, očeta znane judovske dnevnice Ane Frank. Schlossova se je rodila leta 1929 na Dunaju, njena družina pa se je po nacistični priključitvi Avstrije leta 1938 preselila v Belgijo in kasneje v Amsterdam, kjer so živeli v istem stanovanjskem bloku kot družina Frank. Na njen 15. rojstni dan leta 1944 so njeno družino zaradi izdaje aretirali in jo deportirali v Auschwitz, kjer sta njen oče in brat kasneje umrla. Po koncu vojne sta se Eva in njena mati vrnili v Amsterdam, kjer sta ponovno navezali stike z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank. Leta 1953 se je Evina mati poročila z Ottom, s čimer je Eva postala njegova pastorka. Večji del svojega življenja je posvetila ohranjanju spomina na holokavst in širjenju sporočila o strpnosti. Napisala je več knjig o svojih izkušnjah in bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK. Za svoje neutrudno delo na področju izobraževanja o holokavstu je bila leta 2012 odlikovana z redom britanskega imperija.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in povzročil 119 poškodb, je Nemčija postala eno izmed glavnih reševalnih središč za pomoč. Državno tožilstvo še naprej preiskuje vzroke požara in ne izključuje možnosti malomarnosti.

Profesor kölnske univerze Thomas Eger je v intervjuju za ntv Nachrichten izjavil, da se mora ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zavedati, da kompromis z Rusijo glede Donbasa ni mogoč. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč jasno pokazal, da namerava ohraniti nadzor nad to regijo.

Na glavni železniški postaji v nemškem mestu Duisburg je na silvestrovo prišlo do silovitega fizičnega obračuna, v katerem je umrl 67-letni moški. Po poročanju lokalnih oblasti se je spor med vpletenimi razvil v fizično nasilje, ki je bilo za starejšega moškega usodno. Policija je nemudoma zavarovala območje dogodka in začela zbiranje dokazov. Zaradi suma kaznivega dejanja uboja oziroma umora je bila ustanovljena posebna morilska komisija, ki bo preiskala natančne okoliščine in vzroke za izbruh spora. Identiteta drugih udeležencev pretepa in morebitni motivi za napad za zdaj javnosti še niso znani, prav tako ni informacij o morebitnih aretacijah. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na analizo posnetkov nadzornih kamer in zaslišanje prič, ki so se v času incidenta nahajale na postaji.

Berlinska policija je med silvestrovanjem pridržala več kot 100 oseb zaradi zlorabe pirotehničnih sredstev in napadov na uradne osebe. Že pred polnočjo so varnostni organi na več lokacijah v nemški prestolnici morali posredovati zaradi nevarnih ravnanj z eksplozivnimi telesi, ki so ogrožala javni red in mir. Policisti so med drugim odkrili in zasegli ročno izdelano napravo za izstreljevanje pirotehničnih baterij, kar kaže na načrtno stopnjevanje nasilja. Operacija je bila del okrepljenega nadzora, s katerim so mestne oblasti skušale preprečiti ponovitev incidentov iz preteklih let, ko so bili reševalci in gasilci tarče usmerjenih napadov s pirotehniko. Kljub številnim prepovedanim območjem za uporabo ognjemetov so se policijske enote spopadale z razširjenim kršenjem pravil, kar je privedlo do množičnih aretacij še pred vrhuncem praznovanja. Poročila navajajo, da so bili pridržani posamezniki vpleteni v neposredno ogrožanje varnosti mimoidočih in služb za nujno pomoč.

V nemški prestolnici Berlin je zaradi namernega požiga elektroenergetske infrastrukture več deset tisoč gospodinjstev ostalo brez oskrbe z električno energijo. Po navedbah lokalnih oblasti bodo popravila močno poškodovanih kablov trajala najmanj do četrtka, kar pomeni, da bodo prebivalci sredi zimskega mraza več dni brez ogrevanja in luči. Policija dogodek preiskuje kot kaznivo dejanje požiga, saj prve ugotovitve kažejo na namerno povzročitev škode na ključnem omrežju. Izpad elektrike je prizadel predvsem jugovzhodne dele mesta, kjer so ekipe podjetja Vattenfall že na terenu, vendar je obseg škode na kablih tolikšen, da hitra vzpostavitev sistema ni mogoča. Incident je sprožil zaskrbljenost glede varnosti kritične infrastrukture v državi, še posebej v luči nizkih temperatur, ki neposredno ogrožajo zdravje starejših in drugih ranljivih skupin v neogrevanih stanovanjih. Mestne oblasti so že vzpostavile zasilna ogrevalna mesta za prizadete občane.

V večstanovanjski stavbi v nemškem mestu Bochum je prišlo do silovite eksplozije, ki je povzročila znatno gmotno škodo in evakuacijo stanovalcev. Po prvih informacijah je udarni val izbil okno, ki je poletelo neposredno na ulico, stanovanjski objekt pa so morali zaradi varnosti nemudoma izprazniti. Policija in reševalne službe so na kraju dogodka zavarovali območje in izvedli obsežno operacijo. Preiskovalci še vedno ugotavljajo natančen vzrok eksplozije, saj ostaja odprtih več vprašanj glede okoliščin dogodka. Zaenkrat uradni viri še niso potrdili morebitnih žrtev ali podrobnosti o stanju poškodovanih, prav tako pa ni znano, ali je šlo za nesrečo ali namerno dejanje. Objekt bo ostal zaprt do zaključka forenzične preiskave in ocene statične stabilnosti stavbe.

Vzrok za izpad električne energije v jugozahodnem Berlinu je bil požar na kabelskem mostu nad Teltowskim kanalom. Prizadetih je 45.400 gospodinjstev, težave pa naj bi po ocenah trajale do naslednjega četrtka zaradi zahtevne izgradnje nadomestnega sistema. Policija preiskuje možnost požiga.

V Berlinu je bilo med praznovanjem novega leta v različnih incidentih lažje poškodovanih 22 policistov, so sporočile lokalne oblasti. Kljub poškodbam uradni podatki kažejo na upad števila neposrednih napadov na pripadnike varnostnih sil v primerjavi s preteklim letom. Večina poškodb je bila posledica uporabe pirotehničnih sredstev, predvsem petard, ki so bile odvržene proti enotam na terenu. Policija je v prvi bilanci stanja silvestrsko noč označila za tvegano, vendar so obsežni varnostni ukrepi in prisotnost velikega števila policistov na ulicah po mnenju uradnikov preprečili hujše stopnjevanje nasilja. Preiskave posameznih incidentov še potekajo, vendar prve ugotovitve kažejo, da so se varnostne sile spopadale predvsem z razpršenimi skupinami kršiteljev javnega reda in miru na večjih javnih prizoriščih.

Nemški organi pregona so na novoletno jutro v starem mestnem jedru Düsseldorfa obravnavali primer poskusa uboja. Kljub siceršnji razmeroma mirni silvestrski noči v mestu se je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja zgodil nasilen incident, ki je zahteval takojšnje posredovanje policijskih enot. Podrobnosti o storilcih in motivu za dejanje policija sprva ni razkrila, so pa zaradi resnosti dogodka že ustanovili posebno komisijo za umore, ki bo vodila preiskavo. Preiskovalci trenutno zbirajo dokaze na kraju dogodka in iščejo morebitne priče, ki bi lahko pomagale pri razjasnitvi okoliščin nasilnega dejanja. Incident je močno zaznamoval praznično dogajanje v mestu, ki je sicer znano po množičnih praznovanjih na prostem. Gre za osamljen primer hujšega nasilja v sicer mirnejšem prazničnem obdobju, vendar stopnja nevarnosti in narava dejanja zahtevata poglobljeno kriminalistično preiskavo, ki je že v teku.

Državno tožilstvo v Trierju je uradno zahtevalo izročitev 19-letnega nemškega državljana, ki je osumljen umora treh družinskih članov na Zelenortskih otokih med dopustovanjem. Preiskava dogodka še poteka.

Število gospodinjstev, ki so ostala brez elektrike v jugozahodnem Berlinu zaradi požara na kabelskem mostu, je bilo natančneje določeno na 45.000, kar je nekoliko manj od prvotnih ocen. Izpad se je zgodil ob mrzlem vremenu in sneženju, kar je otežilo razmere, saj je verjetno prekinilo tudi delovanje ogrevalnih sistemov.

Nemška policija nadaljuje obsežno iskalno akcijo za skupino zamaskiranih storilcev, ki so med božičnimi prazniki izvedli tehnološko dovršen rop v podružnici hranilnice Sparkasse v zahodni Nemčiji. Vlomilci so po vzoru filmskih scenarijev iz sosednje parkirne hiše prevrtali steno v bančni trezor, kjer so odprli več kot 3.000 sefov. Po zadnjih podatkih so tatovi odtujili gotovino, zlato in nakit, katerih vrednost ocenjujejo na približno 100 milijonov evrov (105 milijonov ameriških dolarjev). Preiskovalci so ugotovili, da so storilci izkoristili praznično zaprtje banke in uporabili industrijsko vrtalno opremo za vstop v varovano območje. Čeprav so prve ocene škode kazale na nižje zneske, se je po natančnem popisu izkazalo, da gre za enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Policija trenutno preučuje posnetke nadzornih kamer in sledi morebitnim sledem v parkirni hiši, vendar storilci ostajajo na prostosti.

Nemški notranji minister Dobrindt je stotim Afganistancem preklical obljubo o sprejemu, zaradi česar jim v nekaj dneh grozi deportacija iz Pakistana. Prizadeti opisujejo svojo obupnost in obtožujejo nemško vlado, da žrtvuje človeška življenja zaradi političnega preračunavanja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

V več nemških mestih, vključno z Berlinom in Hamburgom, so izbruhnili spontani protesti po poročilih o vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Po navedbah dostopnih poročil so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Pri Brandenburških vratih v prestolnici se je zbralo več sto ljudi, ki so od nemške vlade zahtevali odločen odziv in sankcije proti Washingtonu. Demonstranti v Hamburgu so s pohodi pod geslom "ZDA ven iz Venezuele" izražali nasprotovanje tuji vojaški intervenciji in kršenju suverenosti južnoameriške države. Protestniki so poudarili, da takšna dejanja ogrožajo svetovni mir in stabilnost. Medtem ko se razmere v Venezueli po zajetju državnega vrha stopnjujejo, se mednarodna skupnost odziva na nenadno spremembo oblasti, ki so jo povzročile tuje sile. Nemške oblasti dogodkov še niso uradno komentirale, vendar se pritisk javnosti na zunanjo politiko povečuje.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.